-
1 suffrage
1) (the right to vote.) volilna pravica2) (voting.) volitve•* * *[sʌfridž]nounvolilna pravica; volilni glas; privolitev, odobritev, pristanek; ecclesiastic splošna molitev, prošnja, priprošnjafemale suffrage, woman suffrage — ženska volilna pravicaa winter at Opatija has my suffrage — za prezimovanje bi se odločil za Opatijo, dajem prednost zimi v Opatiji -
2 franchise
1) (the right to vote: Women did not get the franchise until the twentieth century.) volilna pravica2) (the exclusive right to sell or supply a certain product or service.)* * *[fraenčaiz]nounsvoboščina, posebna pravica, privilegij; volilna pravica, pribežališče; azil; American koncesija; članstvo v novinarskem trustu Associated Press -
3 vote
[vəut] 1. noun((the right to show) one's wish or opinion, eg in a ballot or by raising a hand etc, especially at an election or in a debate: In Britain, the vote was given to women over twenty-one in 1928; Nowadays everyone over eighteen has a vote; A vote was taken to decide the matter.) volilna pravica2. verb1) (to cast or record one's vote: She voted for the Conservative candidate; I always vote Labour; I shall vote against the restoration of capital punishment.) voliti2) (to allow, by a vote, the provision of (something) eg to someone, for a purpose etc: They were voted $5,000 to help them in their research.) izglasovati•- voter- vote of confidence
- vote of thanks* * *I [vóut]nounvolilni, glasovalni glas; glasovanje; pravica glasovanja; (skupni) glasovi; volilec, -lka, glas; volilni, glasovalni izid; (z glasovanjem) donesen sklep ali odobritev; glasovnica, volilni listek; odobrena vsota, budžet; obsolete zaobljuba, vroča želja, molitevthe vote — volilna, glasovalna pravicato cast vote — glasovati, oddati glasto get out the vote — pregovoriti volilce, da glasujejoto give one's vote to ( —ali for) — oddati svoj glas, glasovati zathe Labour vote will increase at the next election — delavska stranka bo pomnožila svoje glasove na prihodnjih volitvahto propose a vote of thanks to the speaker — predlagati poslušalcem, da se s ploskanjem zahvalijo govornikuto put s.th. to the vote — dati kaj na glasovanjeII [vóut]transitive verb(z glasovanjem) izvoliti, izbrati ( into za kaj); izglasovati; (z glasovanjem) odobriti; figuratively smatrati, proglasitithe new teacher was voted a fine fellow — učenci so novega učitelja proglasili za sijajnega dečka; intransitive verb glasovati ( for za, against proti); izglasovati, odobriti, odločiti, predlagati ( that da)I vote we go home — predlagam, da gremo domovthey voted that the budget be accepted — predlagali so, da se budžet sprejme -
4 elective
[iléktiv]adjective ( electively adverb)volilen, izbiren; na izbiro dan, neobvezen, fakultativen, poljubenchemistry elective affinity — sorodnostAmerican elective course — fakultativni tečaj -
5 female
['fi:meil]noun, adjective1) ((a person, animal etc) of the sex that gives birth to children, produces eggs etc: a female blackbird; the female of the species.) samica; samičji2) ((a plant) that produces seeds.) ženska rastlina* * *I [fí:meil]nounženska, samica, maticaII [fí:meil]adjectivesamičji, ženski; figuratively nežen, občutljiv; botany pestičevfemale operatives — ženska delovna moč, delavke -
6 flapper-vote
[flaepvout]nounvolilna pravica (mladih žensk) -
7 latchkey
noun (a small front-door key: She put her latchkey in the lock.) ključ od hišnih vrat* * *[laečki:]nounključ od hišnih vrat, patentni ključBritish English history latchkey vote — volilna pravica podnajemnikov -
8 universal
adjective (affecting, including etc the whole of the world or all or most people: English may become a universal language that everyone can learn and use.) univerzalen* * *[ju:nivɜ:səl]1.adjectivesplošen, občen, splošno razširjen (veljaven); univerzalen; svetoven; obsolete ves, cel, totalenuniversal language — svetovni, univerzalni jezikuniversal legatee — glavni, univerzalni dedičto meet with universal applause — naleteti na splošno odobravanje;2.nounsplošnost; philosophy splošen pojem; splošno načelo; plural splošni pojmi, univerzalije -
9 woman
['wumən]plural - women; noun1) (an adult human female: His sisters are both grown women now; ( also adjective) a woman doctor; women doctors.) ženska2) (a female domestic daily helper: We have a woman who comes in to do the cleaning.) pomočnica, postrežnica•- - woman- womanhood
- womankind
- womenkind
- womanly
- womanliness
- womenfolk* * *Iplural women [wúmən, wímin]1.nounženska, žena; ženski spol (ženske); ljubica; metresa; soproga, žena; sobarica, postrežnica; ženska čud (narava), ženska čustva; moški z ženskimi lastnostmi, "baba"the woman figuratively ženska, tipično ženskowoman of the world — svetska, svetovnjaška ženska; izkušena ženskathe scarlet woman figuratively poganski Rim, papeški Rim; posvetni duhsingle woman — samostojna ženska; (stara) devicathere's a woman in it — za tem tiči (kaka) ženska, tu ima ženska prste vmesto play the woman — biti rahločuten ali plah (boječ), pokazati strah (bojazen), jokati, cmeriti sethere is too much of the woman in him — preveč je ženskega v njem;2.adjectiveženskiII [wúmən]transitive verbpostaviti ženske (v obrat itd.); obsolete oženiti (koga); pomehkužiti; intransitive verb igrati žensko vlogo, obnašati se kot ženska -
10 woman-suffrage
I [wúmənsʌfridž]adjectivesufražetskiII [wúmənsʌfridž]nounženska volilna pravica
См. также в других словарях:
pravíca — e ž (í) 1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah: to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica; na koncu je vendarle zmagala pravica; zmeraj je branil pravico, se potegoval za pravico; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
volílen — lna o [u̯n in ln] prid. (ȋ) nanašajoč se na voljenje, volitve: volilni izidi; volilni postopek, sistem / volilna pravica, svoboda / volilna udeležba / volilni glas, listek; volilni imenik seznam volilnih upravičencev; volilni mož oseba,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enák — a o prid. (ȃ ā) 1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje a) med seboj: razdeliti na enake dele; enaki količini, vsoti; hiše so si zelo podobne, niso pa enake; dvojčki so čisto enaki; ploščinsko popolnoma enaki trikotniki; po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aktíven — vna o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dirékten — tna o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ìndirékten — tna o prid. (ȉ ẹ̑) ki je nasproten, drugačen od direktnega, posreden: indirekten kontakt, vpliv; to je bil indirekten odgovor / indirektna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèposréden — dna o prid., nèposrédnejši (ȅ ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pasíven — vna o prid. (ȋ) ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mesó — á s (ọ̑) 1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plurálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na plural: pluralne končnice ◊ jur. pluralna volilna pravica nekdaj dejstvo, da ima en volivec več glasov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
splôšen — šna o prid., splôšnejši (ó) 1. ki se nanaša na vse ljudi, stvari, ne na posameznika, posamezno: skrbeti za splošno blaginjo, srečo; predmet je namenjen splošni uporabi / razglasiti splošni mir; splošna ljudska obramba; splošna volilna pravica; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
